Shranjeno pod: Tudi v Parku | Značke: ceste, dolenjska, park, železnica
Najbrž ni človeka na Dolenjskem, ki se ne bi zavedal pomena dokončanja gradnje avtoceste do Ljubljane. Največ problemov je povzročala gradnja edinega preostalega odseka, saj je bilo v Trebnjem mnogo nesoglasij, kje naj bi trasa potekala – iz tega spora pa smo kratko potegnili ravno mi, ki živimo na nasprotni strani odseka. No, gradnja se je z dolgoletno zamudo končno pričela, vendar to še ne pomeni, da bo vse potekalo gladko. Vsi vemo za težave v Šentviškem predoru, zato se mi zdi zelo pomembno, da se poskrbi za natančni nadzor gradnje tega odseka dolenjke in s tem zmanjšanje možnosti pojavitve neljubih zapletov.
Novo mesto pa ima na poti do Ljubljane, poleg nedograjene avtoceste, še en problem. To je slabo urejen železniški promet. Pri tem ne mislim na železniške delavce, ki so zelo korektni in vestni delavci – bolj me skrbi dejstvo, da imajo vlaki z Dolenjske na prevožen kilometer najdaljši čas (v primerjavi s tistimi, ki vozijo na Primorsko, Gorenjsko in Štajersko). Za primerjavi lahko vzamemo pot z vlakom iz Postojne do Ljubljane in pot z vlakom iz Novega mesta do Ljubljane (ker je čas poti na isti relaciji različen, bom vzel najkrajši čas). Vlak iz Postojne do Ljubljane potrebuje 54 minut za 67 km razdalje, kar nanese 0,81 minute na prevožen kilometer. Vlak iz Novega mesta pa potrebuje kar 90 minut za 75 km razdalje, kar nanese 1,2 minute na prevožen kilometer (najdaljši čas poti je celo več kot dve uri).
Študenti, ki se v Ljubljano peljejo z vlakom, lahko povedo tudi, da na Dolenjskem peljejo izključno starejši vlaki Slovenskih železnic, medtem ko v vse druge dele Slovenije ponavadi peljejo tisti najnovejši. Slednji imajo klimo in dobro ogrevanje, medtem ko se dolenjski študenti in delavci, ob že tako časovno predolgi vožnji z vlakom, poleti borijo s hudo vročino, pozimi pa z mrazom.
Zavzemam se zato, da bi se tudi na Dolenjskem zgradila hitra železniška proga, ki bi omogočila boljšo povezavo s središčem Slovenije in bi blagodejno vplivala na razvoj naše regije. Ker pa bi bil to dolgoročen projekt, si za ta vmesni čas prizadevam za to, da bi tudi na Dolenjsko vozili novejši vlaki Slovenskih železnic, in tako dolenjski potniki ne bi bili prikrajšani tega, kar potniki iz drugih regij že uživajo.
Zapis je dostopen tudi na Parku.
V tokratnem članku na spletnem portalu revije Park, sem se dotaknil ekonomskih tem, ki so predstavljene v Alternativnem vladnem programu Socialnih demokratov. Vabljeni k branju! 
LP,
Sebastijan
Shranjeno pod: Razno | Značke: mlade družine, otroci, park, parlament
Danes sem objavil svojo drugo objavo na Parku. V njej sem se dotaknil problemov, ki jih imajo mlade družine in podal nekaj konkretnih rešitev. Besedilo pa seveda objavljam tudi na svojem blogu:
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
Včeraj je bil prvi šolski dan, za nekatere je bilo to ponovno snidenje s svojimi sošolci, za druge pa prehod na nov nivo šolanja in spoznavanje novih ljudi. Med slednje spada tudi moja najstarejša hči, ki je letos pričela hoditi v gimnazijo. Kot sem na svojem blogu zapisal že v nedeljo, me je malo skrbelo, kako bo preživela svoj prvi šolski dan, vendar je bila moja skrb odveč, saj mi je včeraj po prihodu iz šole takoj z navdušenjem začela razlagati katere nove sošolke je spoznala, katere stare obdržala in kakšni so profesorji.
Sam se spominjam svojega prvega šolskega dne, takrat smo bili še pionirčki, in svoje zelene torbice iz Toka, ki mi jo je podaril stric. Ne vem sicer kako je delovala ta barvna kombinacija rdeče rutke in zelene torbice, vendar me to takrat ni niti najmanj skrbelo. Prvi šolski dan sem doživljal z mešanimi občutki – po eni strani veselje, ker grem v šolo, po drugi strani pa malo strahu pred neznanim. Na srečo takrat v Novem mestu še ni bilo toliko prometa in smo otroci lahko hodili v šolo peš, dandanes pa jih vozimo večinoma z avtom in ugotavljamo, da primanjkuje parkirnih mest, predvsem pred starimi osnovnimi šolami.
Sebastijan z družino
Poleg srednješolke imam še tri hčerke, ena je še dojenček, drugi dve pa sta pravi mali dami in bosta kmalu šli v vrtec. Tudi sam sem včasih delal v vrtcu, saj sem študiral predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zato se še toliko bolj zavedam pomena kvalitetne vzgoje otroka za njegovo prihodnost in uspešno socializacijo v družbo. Obenem pa znam prepoznati probleme, s katerimi se spopadamo mladi starši, kot so npr. cene vrtcev, prehrana otrok, pa tudi iskanje stanovanja in zaposlitve, ki sta največja problema mladih družin. Podpiram tudi idejo za projekt Šola za starše, ki bi potekal na Centru za socialno delo, in kjer bi starši lahko dobili veliko koristnih nasvetov za vzgojo svojih otrok. Poleg tega podpiram tudi večje povezovanje mladih staršev v okviru civilnih iniciativ in društev, ki bi dobivala tudi primerno finančno pomoč z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob morebitni izvolitvi v parlament je zato reševanje problemov, s katerimi se srečujejo mlade družine, ena mojih glavnih prioritet.
Danes sem objavil svoj prvi članek na blogu revije Park. Slednja omogoča vsem kandidatom za poslance 2. in 3. volilnega okraja 6. volilne enote objavo enega članka na dan od 1. do 19. septembra.
Odločil sem se, da se bom v prvem članku vsem bralcem Parka predstavil s svojim življenjepisom, prav tako pa sem se odločil, da bom članke objavljal, če bo le možno, vsak dan, kolikor mi pač to omogočajo pravila Parkovega bloga.
Reviji Park bi se zahvalil za ponujeno priložnost in jih hkrati pohvalil za izvirno, pa tudi zelo pogumno idejo! Upam da bodo tako bralci lahko dobili bolj oseben pogled v kandidate, želim pa si tudi obojestranske komunikacije preko komentarjev.
